Menstrualno ćoripe si mothojpe e ćhorengo thaj e romnjengo kaj naštin te ćinen pese menstrualno produktora sar kaj si uloške, tamponore, menstrualno bardakore… ane koja kategorija su samo kola higijenski produktora ali vi e drabora.
Sarsavođivesutnoa kontakti personenca save len droga dol amen sajipe anglune te primetisara e trendora ano koristipe drogendje so misliv kaj si but korisno sose amen sajisara te upozorisara pe neve droge save sajin te aven štetno jase vi ko momenti te mudaren e manušen kole drogasa. But manuša ko paluno vakti javinpe amenge save silen problem kockasa jase alkoholesa.
Jelena Jovanović katar i NVO Prima but javinpe amendje save chavore si ano riziko ili saljen kontakto drogenca, thaj kova ni cudil amen sose naj programora save si chavorenge thaj ternenge save si ano riziko katar o nasvalipe thaj dostupno.
Prevencijasa mentalno nasvalimatenge thaj laćhardimaja ko mentalno sastipe ternenge ko jekh vast prevenirilpe vi rizično oblikora ponašajengo maškar save si vi drogiripe thaj pipe alkohilesko.
Golese si but važno kaj e institucie te ašuneno avazo ternengo kaj te dolpe lenge šajipe palo adekvatno dendo dumo ano arakhadipe thaj laćhardipe mentalno sastipasko.
Vlada thaj relevantno institucie save slavin evropsko vrednosti sar kaj si aver zulare evropake phuva, trubun te obezbedinen ternenge adekvatno programore dende dumeske, sar vi programore save e terne ka šajin kvalitetno thaj saste te nakhaven piro vramo thaj trubun von te irinpe ke potrebe ternenge a na e ternge lenge that e sistemeske.
„Sarsavođivesutnoa kontakti personenca save len droga dol amen sajipe anglune te primetisara e trendora ano koristipe drogendje so misliv kaj si but korisno sose amen sajisara te upozorisara pe neve droge save sajin te aven štetno jase vi ko momenti te mudaren e manušen kole drogasa“, phenda i poslanica Božena Jelušić.
Vi amare bucarne si spremime te ceren buci e koriskorenca thaj but lender si kola save sastile katar o zavisnost. Kova but locarolamendje t e pasija e koriskorenđe thaj lendje šajin te dobisaren e informacije ko angluno vastthaj aver korisnokrenđe isto thajkatar e rizikora save sajin tea vol len. Jekh katar but koristime usluga si lachardo o serviso kana mangen te dzan ko doktori, te testirinpe thaj te dzan te saston.
Sarsavođivesutnoa kontakti personenca save len droga dol amen sajipe anglune te primetisara e trendora ano koristipe drogendje so misliv kaj si but korisno sose amen sajisara te upozorisara pe neve droge save sajin te aven štetno jase vi ko momenti te mudaren e manušen kole drogasa. But manuša ko paluno vakti javinpe amenge save silen problem kockasa jase alkoholesa.
„Prekal Svjetsko sastipaski organizaca, mentalno sastipe definirilpe sar – stanje blagostanja ko rami an savo sarsavo pojedinco đanol piro potencijalo, šajil te nakhol pe sarsave đivesutne problemenca thaj stresorenca thaj te dol kontributa pire khedimatar. Te astarol jekh terni persona kava potrencijali trubulpe lenge te pružilpe na samo edukacia nego vi kvalitetno kulturno, sastipane thaj aver servisora dende dumeske“, phende Žensko inicjativa Filozofskog fakulteteso ano Novi Sad.
Marija Pešić
Akava artiklo ćerdilo ko rami e projekteso PRIME (Profesionalno, odgovoRno thaj Inkluzivno Mediumora) savo si finansijsko dumo del e Evropaći unija thaj kotor kofinansirisardo si katar o Ministeriumo putarde upravako, digitalno amalipe thaj medie Crna Gorako. Gindipe dende an kava artiklo isključivo si odgovornost PRIME redakcijako thaj ni mothon nužno gindipe e donatorengo.