medicinski otpad

Opasno medicinsko gunoj sar izvori infekcijako thaj rekomendacie lache praksako

Prekal e podatkora ki Svetsko sastipaski organizacia (SZO) katar I ukupno gunoj  85% si biopasno ako cerale komparacia sar familiako gunoj. Numaj, kola aver 15% phenolpe kaj si opasno materijali savo sajil tea vol infektirime, hemijski jase radioaktivno.

Infektivno gunoj si gunoj savo si kontaminirime ratesa thaj aver tjelesno tečnost, khuleko, thaj aver zalihe infektivno agensengo katar e laboratorijsko buci (npr. brisevi, zavojora thaj medicinsko proizvodora ki jekhutni upotreba). Hemijsko gunoj npr rastvaračora thaj reagensora save koristinpe palo laboratorijsko pripreme, dezinfekcisko sredstvo, sterelizacijake thaj phare metali sadrzime ane  medicinsko uredjajore (npr I živa ane rumime termometrora) thaj e batarije. Ano radio aktivno gunoj spadil proizvodira kontamnirime radionuklidenca thaj radioaktivno dijagnostičko materijali jase radioterapeutski materijalo.

Ano opasno medicinsko gunoj spadil sa o gunoj oštricenca jase kaj si šiljate čoškora save sadrzil koristime inficirime jase potencijalno inficirime suva, lancete, štrcaljke, skalpele thaj aver oštro predmetora. Kala predmetora šajin te dukhaven I koža manušeski jase e životinjengo ako sesa ano kontakto e inficirime pacijentesa, ratesa pacijentesko thaj aver. O manus savo si dukhavdo suvasa savi si infektirime katar o pacijento sila riziko 30 odsto; 1,8 odsto; odnosno 0,3 odsto respektivno te inficirilpe HBV-om (virusi hepatitis B), HCV-om (virusi hepatitis C) thaj HIV-esa. Hepatitis C thaj B si virusno infekcie save napadin jetra thaj šajin te izazivin vi akutno thaj hronično nasvalipe.

Pojava HIV-esi thaj aver zarazno nasvalipe ano epidemijsko razmjere si posebno skrenime pažnja ano problem medicinsko gunojesko. Jekh katar o majznačajno rizikora predtsavil neodgovorno chudipe medicinsko gunojesko savo si koristime kana drogirinpe. Ako neko ni šajil te achadol te lol droga onda si but vazno te arakhol averen trujal leste ma te nasvarol lent haj te inficiril len HIV-esa thaj aver virusenca save prenosinpe ratesa. Golese e manusa save drogirinpe trubun te koristin samo piro priboro savo ni koristisarde le anglal. Napal o koritime kova manuš trubul te dikhol laćhe kaj ćhudol kova priboro jase gunoj ma te aven aver ano kontakti kole priboresa. Golese vi ke manende ani Crna Gora ali vi avral ki lumija si prihvatime e programora ciknardimako štetako. Dnevno centro e manušenge save koristin e droge (drop in centrora), kote šajin te razmenin e suva thaj e špricora sar vi distribucia priboresi injekcijenge ani zamjena e purane priboresa. Kava si jekh katar o primero lache praksako sose pe kava nacin achavolpe achadol chudipe infektivno gunojesko thaj aver štetno gunoj thaj materijali ane putarde thana sar kaj si e parkora thaj agja achadol o shiripe nasvalimasko ke manusa save sajin te aven ano kontakti lenca. Sa o kontaminirano priboro palo injektiripe savo prikupilpe ane kola centrora ano tereno, ke saradnje, ano Klinicko centro ani Podgorica, savo dol le koncesionarese te cerol aver paluni obrada.

Dodatno opasnnosti save cerdonpe katar o cidinipe gunojesko ane deponije thaj ke buci kana e manusa rucno sortirinlen asar opasno gunoj ke sastipane ustanoce. Golese si vazno pravilno te cidonpe thaj te sortirinpe o medicinsko gunoj. Kava infektivno gunoj ćha ane specijalne vreće thaj ane kante save si bipharade telal kaj te šajin te ćhonpe kote sarsave materijale, predmetora thaj aver sadržaj, dukhavipe thaj aver gunoj. Kana si ko pucipe e suva thaj e špricora bezbjedno  porazumilpe chudipe e gunojeso, pe suva ma te ćhonpe e kapice , ma ze ikaldon e suva katar e špricora thaj aver manipulacije suvasa. Infektivno otpadi thaj oštro predmetora šajin vi te phabon jase te chinđardon thaj agja aven ano stanje kana mamaj von naj opasno e sastipaće jase šajin te reciklirinen pe jase te ćhudonpe ano komunalno gunoj.

Laćhi praksa sigurno ćhudipe gunojesko podrazumil: dzanglipe savi vrsta si o gunoj; ulavdipe pe vrste gunojese; pakovipe lache, skladipe, transportipe, obrada thaj rumipe gunojeso. Sarsavi ustanova trubul te lol pe peste obaveze. Kola obaveze podrazumin: sortiripe medicine gunojeso ano than kaj cerdilo; dzanglipe sode gunoj cerdilo thaj sode obradijisajlo; te dzanolpe o manuš savo kova cerol buci gunojesa; cerdipe e planorengo sar te rukovilpe gunojesa; prostorno thaj kadrovsko osposobljavanje rukovipe gunojesa; thaj vi ekonomsko zbrinipe medicinsko gunojesa. Disciplina ane kala aktivitetija thaj koperacija aver organizacijenca, ustanovenca, organenca, thaj preduzećenca ano djelo gunojesa angluno phird si ano skladištipe gunojesko ano ekološko prihvatljivo način.

Agja vi, laćhe praksaće ko vastaripe gunojesa but važno si e bućarne gunojesa te dzanen sar te vastaren kale materijalesa thaj gunojesa thaj vi te ćhon koja praksa ane ustanove kaj von čeren bući. Važno si vi I kontrola vastaripasko gunojesa prekal o laćho inspekcijsko sistemo sar vi lindipe pravno thaj finansijsko odgovornost kolese ko cerol jase chudol o gunoj.

Adekvatno kaznipe trubul tea vol agja kaj ma tea vol isplatime te pucinen e kazna thaj te ceren palem koja greska. Ko efikasno vastaripe medicinsko gunojesko kova trubul te avol usaglašime e aver relevantno zakonenca save odnosinpe ko vastaripe gunojesa generalno, thaj trujale dživdipasko than, kvaliteto vazduhoso, prevencija thaj kontrola infektivno nasvalipasko thaj vastaripe radioaktivno materijenca.

Šajilpe te zaključilpe kaj e problema gunojesa si vi kolenđe savenđe naj primarno te resin kola problema ali kava pucipe si amaro pucipe sa. E majčisto thaj majsasti phuv si neophodno sah te ceren buci lache. Pravilno vastaripe medicinsko gunojesa zahtevil posebno paznja thaj dikhipe aver akterendje save silen problemora gunojesa sar tea vol amen saste stilora thaj mehanizmora te laćhardolpe kava aspekti ani Crna Gora.

Jelena Rakčević

Akava artiklo ćerdilo ko rami e projekteso PRIME (Profesionalno, odgovoRno thaj Inkluzivno Mediumora) savo si finansijsko dumo del e Evropaći unija thaj kotor kofinansirisardo si katar o Ministeriumo putarde upravako, digitalno amalipe thaj medie Crna Gorako. Gindipe dende an kava artiklo isključivo si odgovornost PRIME redakcijako thaj ni mothon nužno gindipe e donatorengo.

Comments are closed.