smanjenja štete

Ceknara makar i šteta

Prekal I bući ki realizacia e programesi ciknardimaso e štetako but sigate sema ani prilika te prezentuinav savo korist si amalipe katar kava program. E korisnikorenđe thaj kol emanušenjge save si lenge paše ninaj phare te mothav savo koriust si kava serviso. Numaj, agja siman prilika vi te dikhav manušen save ninaj len holavipe golese kaj najlen informiripe thaj ni naj lenge lache kana asunen kaj amen cera kava program.

Dikase kas naj kontakti ili informacije katar kava nasvalipe zavisnosti osim kola pogrešno informacie but phare sit e mothav lendje kaj amen ulava o pribori inekcienge ili aver zamjensko terapie ninaj pomozipe manusenge te drogirinpe.

Đi kana štar droma menjatisadam I lokacija amare droping centar organizacijalo katar e opravdano sebepengo savi cerel buci ani Podgorica ki amari organizacija NVO CAZAS. Trin droma samen problem te ubedisara e vlasnikonen te den amen o prostori . o štarto drom najsa problem, o manuš sasa informirime. Shvatisarda I priča savi đal ke kaja bući. Pe kova si vazno kafar tekstora thaj objave, te informirisara e dizutnen savo interesi si lesko thaj e malipasko kana siamen kafar programora.

Prosječno diutnese trubul tea vol jasno kaj si an lesko intereso te ulavolpe majcara love katar o budzeto e chinadimasko zarazno nasvalipestar nego e programenge thaj servisora kaj te chinava o program chinadimasko thj sastipasko e manusenge save si inficirime. But si loche te motha lese sode si vazno kana pe leste thaj lese kamle trujal leste naj sajipe te infiiricinpe virusenca HIV jase hepatitis sar vi polno nasvalipe. Kala si bazikane sebepora.

Kava program realizirinilpe trujal sa I lumija thaj si sastavime katar o seto mjerengo thaj sastipane politike resipesa te ciknardon o sajipe amalipaske jase fizičko posljedice save cerdon kana lelolpe I droga. O resipe kale programeso si te vazda o dzanglipe katar I šteta e drogenđi  thaj o riziko te širilpe e nasvalipe HIV thaj aver infekcijsko, te dzanen sode vazno si te koristinpe e kondomora kana denpe bulje, šteta kana pijen alkoholi thaj I šteta kana vozinen o vordon mate. Kola save sesa nasvale katar o hiv baro procento si katar kola save sesa anglal korisnikora drogengo. Baro dzanglipe kale programesko si vi kova kaj but ceknardol o numero e došalengo save ceren sa kola krivicno djelora save sip handle e manusenca save linde razno droge.

Kava programo si but lacho thaj korisno ali naj lache tana vacara vi kola mane so le sile. Majbar si koja kaj duravol o resipe katar o sastardipe e korisnikosko.

Kova si majbut ane drzave save naj zurale save nastin te pratin e korisnikoren thj ko isto vakti te zuraven e kapaciteta rehabilotaciono centrorenge pe save von maka vena ukljucime. Ane kola drzave a trubuv te vacarav kaj pe lende peren vi amari phuv, slabija kontrola thaj pšracenje korisnkorengo programese anol pojave supsticijalne terapijace sar dopunsko ponuda ko kalo trziste.

Programo ceknardimako štetako ko rami e NVO CAZAS, kaj me cerav buci, cerdolpe majbut katar ol 15 berš. Realizirilpe ane duj drop in centrora ani Podgorica thaj ano Bar thaj ko terensko buci ane majbare forora ki celo Crna Gora.

Katar o početko realizijako ko bazikano si kale programese o servisi ulavdimasko priboreko sterilno thaj prikupljanje bezbjedno vi odlaganje korištime priboresko e inekcijengo. Agja vi uvazdipe ko svijest resipesa te chinavol o nasvalipe ratesa  angle sah o HIV thaj kola aver virusora katar polno prenosivo nasvalimatar.

Amen sa trudisajlam sa kala berša te prilagodisara kava program e korisnikorenđe. An amro savjetovalište da šajipe e korisnikorenđe tec ern lafi e strucnjakorenca sar kaj si e psihologora, socijalno radnikora, thaj aver doktora. E kole korisnkorenđe savenđe trubul higijensko usluga amen lenđe dalen kova šajipe, te najon, te thon pe šeja thaj te šućaren ljen thaj aver.

Vi amare bucarne si spremime te ceren buci e koriskorenca thaj but lender si kola save sastile katar o zavisnost. Kova but locarolamendje t e pasija e koriskorenđe thaj lendje šajin te dobisaren e informacije ko angluno vastthaj aver korisnokrenđe isto thajkatar e rizikora save sajin tea vol len. Jekh katar but koristime usluga si lachardo o serviso kana mangen te dzan ko doktori, te testirinpe thaj te dzan te saston.

Sarsavođivesutnoa kontakti personenca save len droga dol amen sajipe anglune te primetisara e trendora ano koristipe drogendje  so misliv kaj si but korisno sose amen sajisara te upozorisara pe neve droge save sajin te aven štetno jase vi ko momenti te mudaren e manušen kole drogasa. But manuša ko paluno vakti javinpe amenge save silen problem kockasa jase alkoholesa. A vi e roditeljora but javinpe amendje save chavore si ano riziko ili saljen kontakto drogenca, thaj kova ni cudil amen sose naj programora save si chavorenge thaj ternenge save  si ano riziko katar o nasvalipe thaj dostupno droga ani ulica.

Po agor, ka zakljucirisarav sarsavi drzava mabut ili cara mardolpe posljedicenca katar o nasvalipe zavisnosti. Crna Gora si cikno amalipe thaj sarsavo zivoto si amenge vazno a sa trujal amenge silen nekas savo sile kava problem. Sarine trubu te ukljucinaamen ane kava maripea but sigate si dovoljno samo holjavipe.

Boban Sekulić

Akava artiklo ćerdilo ko rami e projekteso PRIME (Profesionalno, odgovoRno thaj Inkluzivno Mediumora) savo si finansijsko dumo del e Evropaći unija thaj kotor kofinansirisardo si katar o Ministeriumo putarde upravako, digitalno amalipe thaj medie Crna Gorako. Gindipe dende an kava artiklo isključivo si odgovornost PRIME redakcijako thaj ni mothon nužno gindipe e donatorengo.

 

Comments are closed.