Mentalno sastipe si kotor savo sarsavi zuravde država ćhol ano angluno plano, posebno kana si ano pućipe e ternimatar. Terne, sar kategorisa amalipasko savenđe trubul te ćholpe majbut samati katar o sastipe đi ki edukacia, thaj đi ki kultura, si ane amari phuv but zanemarime katar e rig e institucijengi.
Te ćhutam pe ternengo dživdipe, savo si vi korkoi turbulentno, vi o uticaj e pandemijako COVID19 šaji te vaćara kaj – o sastipe mentalno ternenge si ugrožime, đi kaj ćaće posljedice ka haćaren ljen ko vakti kaj avol. Đanolpe, I pandmija ka avol pi maja kale problemeso kana si o ko pućipe o mentalno sastipe, ki maja savi sar o amalipe amen ignorisardam.
Amalikane aktivitetija e ternenge sesa ograničime o sebepi e pandemijako, jase čak vi sa aćhadine so sa but đungalje e ternenge. Socialna izolacija sar jekh mjera ko pandemijako vakti thaj o aćhadipe e programengo save sesa servisora ternenge šajin tea vol len but phare kratkoroćno thaj dugoročno efektora. Ko gindipe pobuter stručnjakorenge save sesa zurarde e darasa katar I zaraza thaj vi đungalje socioekonomsko pozicia ternengi mothol amenge but jasno podloga ko poremećaj mentalno sastipasko ternengo jase rumipe kolenge kaj vec si rumime vi majbut.
Sar jekh izduvno ventili e terne dikhen but sigate o alcohol thaj but averčhandune psihoaktivne supstance. Misline kaj o koristipe e supstancengo šajil te pomožil len ko ublažipe haćardimaso sar kaj si bipaćajpe, teskobe, but đungale gođimatar thaj aver save ćeren len zavisno. I gođi zuravol vi dji ke bišutne berša o drom ko eksperimentija drogenca šajol tea vol majšpejt katar e aver bare manuša.
Ani Crna Gora katar o mentalno sastipe ni vaćardolpe but a kana pe kova dodajisara vi I stigma e amalipasko trujal lenge onda đama kaj o đajipe kopsihologo ni ka avol često thaj golese but terne manuša ni dobin dendo dumo savo trubul len.
Sode I Crna Gora ćhol samati ko mentalno sastipe ternenge thaj dizutnenge si I činjenica kaji Svetsko sastipaski organizacia phenda kaj amari država si maškar e deš države e majbare slučajenca save sesa ko mudaripe korkori peste.
Akale probleme si baro kontributo kova kaj e dizutne naj informirime. But si zabrinime kaj e roodljimatar mothon kaj ani Crna Gora samo 50% manuša đanen kaj o mentalno sastipe šajil te sastardol sar aver nasvaljimatar.
Kava jasno mothol amenge kaj trubu te ćera bući kaj te informisrisara amare dozutnen athaj te ćera prevencija prekal I edukacia lengi.
Prekal Svjetsko sastipaski organizaca, mentalno sastipe definirilpe sar – stanje blagostanja ko rami an savo sarsavo pojedinco đanol piro potencijalo, šajil te nakhol pe sarsave đivesutne problemenca thaj stresorenca thaj te dol kontributa pire khedimatar. Te astarol jekh terni persona kava potrencijali trubulpe lenge te pružilpe na samo edukacia nego vi kvalitetno kulturno, sastipane thaj aver servisora dende dumeske.
Prevencijasa mentalno nasvalimatenge thaj laćhardimaja ko mentalno sastipe ternenge ko jekh vast prevenirilpe vi rizično oblikora ponašajengo maškar save si vi drogiripe thaj pipe alkohilesko. Golese si but važno kaj e institucie te ašuneno avazo ternengo kaj te dolpe lenge šajipe palo adekvatno dendo dumo ano arakhadipe thaj laćhardipe mentalno sastipasko.
Vlada thaj relevantno institucie save slavin evropsko vrednosti sar kaj si aver zulare evropake phuva, trubun te obezbedinen ternenge adekvatno programore dende dumeske, sar vi programore save e terne ka šajin kvalitetno thaj saste te nakhaven piro vramo thaj trubun von te irinpe ke potrebe ternenge a na e ternge lenge that e sistemeske.
Jelena Rakčević
Akava artiklo ćerdilo ko rami e projekteso PRIME (Profesionalno, odgovoRno thaj Inkluzivno Mediumora) savo si finansijsko dumo del e Evropaći unija thaj kotor kofinansirisardo si katar o Ministeriumo putarde upravako, digitalno amalipe thaj medie Crna Gorako. Gindipe dende an kava artiklo isključivo si odgovornost PRIME redakcijako thaj ni mothon nužno gindipe e donatorengo.