Stereotip kaj si e Crnogorcora bibucarne si dzanglu trujal. Kova popularno mislilpe vi pe terne thaj but sigate phenolpe kaj naj interesime te aven kotor kale amalipasko. Golese, kova naj složime sose si but terne save ceren buci pe sarsavodjivusutne ane pozitivno vrednostija thaj ko korist e ternenge.
E terne ani Crna Gora si majbari populacia thaj olen si gati. Ako dikha ki evropa o numero e ternengo sarsavo berš peravol thaj majcikno si. Sose si agja? Golese kaj si but sebepora, migracie, živdipasko standardi, stilo thaj sastipe ternengo, ali agja vi aver but sebepora save šajin te den kontribucia kaj e terne maj tena živin ani evropako kontinento. Te dikha kala izazovora save pe kava vakti egzistirinen ani lumija.
Kaka si kidavno momenti kana amen, posebno ani Evropa kaj nalazipe vi i Crna Gora, trubu te investirina ane terne thaj te aćhava bute e problemora savenca von astardon.
E terne si but specificćno kategoria, von si ko zakonsko dikhipe sa kola katar ol 15 đi ko 30 berš, thaj but si raznoliko grupa. Lenge razlike trubun te aven targetirime pe but droma ama dikholpe manđe kaj trenutno sistemi ni pindžarol kola razlike sar trubulpe. Kova so amen stalno vaćara si kaj sa e servisora thaj e programora trubun te aven prilagodime e ternenge a na e terne te prilagodinpe lenđe. But faktorija si kaj silen uticaj po mentalno sastipe ternenge, kola si I familia, trujalipe, sikavipe, socoekonomsko faktorija, amalikane faktorija thaj sa vonsi phandle pe disavo način.
Kana si o pućipe ko mentalno sastipe e ternengo si o fakti kaj najlen dostupno servisora save trubun len a kola save si akana naj “responsive” odnosno ni den dževapo lenđe thaj lenge trubujutnipaske. So znaćil kova, na primer ane sikakvne siamen psihološko pedagoško službe save si but važno e sikavaće, edukacijsko sistemese, a majvažno e ternenge thaj gole čhavorenđe save po vakti provodin ane sikavne. Kola pedagoško službe pebibax ćeren an kofar uslovora kaj len o sistemi irisarol ane disave droma save ni ćhon sama ko mentalno sastipe čhavorenge thaj ternenge. Sar me dikhav kola službe von trubun te aven o than kaj e terne thaj e čhavore šajin te aven ako haćardon bilaćhe, ako daran, ako silen khaj izazovi, ako ni resen e resipa save mange, ako silen khaj problemi ćhere, kova si o than kaj e terni persona trubul te avol thaj te ćerol lafi e stručno manušenca.
Eke sa kolen save dikhen kava video pućav da li amen siamen kofar pedagoško psihološko službe ane sikavne? Me čače gođinav kaj ane kola službe ćeren bući stručno manuša save đanen so si lenđi bući thaj kova ni naj problemi, nego kote o sistemi ćhuta len agja kaj lenđi uloga naj pinđardi sar trubulpe.
E dujto but važno bući si koja razlika ane berša kana si e terne ko pućipe save najlen jekhutne pristupo ko servisora psihološko dendo dumese. So znaćil kova? Kola save silen 18 thaj majbut berš šajin te lent haj te aven len pašipe ko servisora psihološko službenge ano putardo sastipe, a kava kotor katar e 15 đi ko 18 berš naj vadži laćhe definime. Pe aver rig, o vakti sit e phena kaj i psihoterapija si trubujutni, a voj si but pućindi, thaj but e terne manuša naštin te pućinen agabor, naštin as e bare manuša save živin ane kafar standard dživdipasko te priuštin pese i psihološko terapija.
E terne naturake
Crna Gora si E terne si but specificćno kategoria, von si ko zakonsko dikhipe sa kola katar ol 15 đi ko 30 berš, thaj but si raznoliko grupa. Lenge razlike trubun te aven targetirime pe but droma ama dikholpe manđe kaj trenutno sistemi ni pindžarol kola razlike sar trubulpe. Kova so amen stalno vaćara si kaj sa e servisora thaj e programora trubun te aven prilagodime e ternenge a na e terne te prilagodinpe lenđe. But faktorija si kaj silen uticaj po mentalno sastipe ternenge, kola si I familia, trujalipe, sikavipe, socoekonomsko faktorija, amalikane faktorija thaj sa vonsi phandle pe disavo način.
Kana si o pućipe ko mentalno sastipe e ternengo si o fakti kaj najlen dostupno servisora save trubun len a kola save si akana naj “responsive” odnosno ni den dževapo lenđe thaj lenge trubujutnipaske. So znaćil kova, na primer ane sikakvne siamen psihološko pedagoško službe save si but važno e sikavaće, edukacijsko sistemese, a majvažno e ternenge thaj gole čhavorenđe save po vakti provodin ane sikavne. Kola pedagoško službe pebibax ćeren an kofar uslovora kaj len o sistemi irisarol ane disave droma save ni ćhon sama ko mentalno sastipe čhavorenge thaj ternenge.
Sar me dikhav kola službe von trubun te aven o than kaj e terne thaj e čhavore šajin te aven ako haćardon bilaćhe, ako daran, ako silen khaj izazovi, ako ni resen e resipa save mange, ako silen khaj problemi ćhere, kova si o than kaj e terni persona trubul te avol thaj te ćerol lafi e stručno manušenca.
Eke sa kolen save dikhen kava video pućav da li amen siamen kofar pedagoško psihološko službe ane sikavne? Me čače gođinav kaj ane kola službe ćeren bući stručno manuša save đanen so si lenđi bući thaj kova ni naj problemi, nego kote o sistemi ćhuta len agja kaj lenđi uloga naj pinđardi sar trubulpe.
E dujto but važno bući si koja razlika ane berša kana si e terne ko pućipe save najlen jekhutne pristupo ko servisora psihološko dendo dumese. So znaćil kova? Kola save silen 18 thaj majbut berš šajin te lent haj te aven len pašipe ko servisora psihološko službenge ano putardo sastipe, a kava kotor katar e 15 đi ko 18 berš naj vadži laćhe definime. Pe aver rig, o vakti sit e phena kaj i psihoterapija si trubujutni, a voj si but pućindi, thaj but e terne manuša naštin te pućinen agabor, naštin as e bare manuša save živin ane kafar standard dživdipasko te priuštin pese i psihološko terapija.
Milano phenol E terne si but specificćno kategoria, von si ko zakonsko dikhipe sa kola katar ol 15 đi ko 30 berš, thaj but si raznoliko grupa. Lenge razlike trubun te aven targetirime pe but droma ama dikholpe manđe kaj trenutno sistemi ni pindžarol kola razlike sar trubulpe. Kova so amen stalno vaćara si kaj sa e servisora thaj e programora trubun te aven prilagodime e ternenge a na e terne te prilagodinpe lenđe. But faktorija si kaj silen uticaj po mentalno sastipe ternenge, kola si I familia, trujalipe, sikavipe, socoekonomsko faktorija, amalikane faktorija thaj sa vonsi phandle pe disavo način.
Kana si o pućipe ko mentalno sastipe e ternengo si o fakti kaj najlen dostupno servisora save trubun len a kola save si akana naj “responsive” odnosno ni den dževapo lenđe thaj lenge trubujutnipaske. So znaćil kova, na primer ane sikakvne siamen psihološko pedagoško službe save si but važno e sikavaće, edukacijsko sistemese, a majvažno e ternenge thaj gole čhavorenđe save po vakti provodin ane sikavne. Kola pedagoško službe pebibax ćeren an kofar uslovora kaj len o sistemi irisarol ane disave droma save ni ćhon sama ko mentalno sastipe čhavorenge thaj ternenge. Sar me dikhav kola službe von trubun te aven o than kaj e terne thaj e čhavore šajin te aven ako haćardon bilaćhe, ako daran, ako silen khaj izazovi, ako ni resen e resipa save mange, ako silen khaj problemi ćhere, kova si o than kaj e terni persona trubul te avol thaj te ćerol lafi e stručno manušenca. Eke sa kolen save dikhen kava video pućav da li amen siamen kofar pedagoško psihološko službe ane sikavne? Me čače gođinav kaj ane kola službe ćeren bući stručno manuša save đanen so si lenđi bući thaj kova ni naj problemi, nego kote o sistemi ćhuta len agja kaj lenđi uloga naj pinđardi sar trubulpe.
E dujto but važno bući si koja razlika ane berša kana si e terne ko pućipe save najlen jekhutne pristupo ko servisora psihološko dendo dumese. So znaćil kova? Kola save silen 18 thaj majbut berš šajin te lent haj te aven len pašipe ko servisora psihološko službenge ano putardo sastipe, a kava kotor katar e 15 đi ko 18 berš naj vadži laćhe definime. Pe aver rig, o vakti sit e phena kaj i psihoterapija si trubujutni, a voj si but pućindi, thaj but e terne manuša naštin te pućinen agabor, naštin as e bare manuša save živin ane kafar standard dživdipasko te priuštin pese i psihološko terapija.
Milano mangol te phenol Sar me dikhav kola službe von trubun te aven o than kaj e terne thaj e čhavore šajin te aven ako haćardon bilaćhe, ako daran, ako silen khaj izazovi, ako ni resen e resipa save mange, ako silen khaj problemi ćhere, kova si o than kaj e terni persona trubul te avol thaj te ćerol lafi e stručno manušenca.
Milica phenol Sar me dikhav kola službe von trubun te aven o than kaj e terne thaj e čhavore šajin te aven ako haćardon bilaćhe, ako daran, ako silen khaj izazovi, ako ni resen e resipa save mange, ako silen khaj problemi ćhere, kova si o than kaj e terni persona trubul te avol thaj te ćerol lafi e stručno manušenca.
Marija Pešić
Foto: privatna arhiva
Akava artiklo ćerdilo ko rami e projekteso PRIME (Profesionalno, odgovoRno thaj Inkluzivno Mediumora) savo si finansijsko dumo del e Evropaći unija thaj kotor kofinansirisardo si katar o Ministeriumo putarde upravako, digitalno amalipe thaj medie Crna Gorako. Gindipe dende an kava artiklo isključivo si odgovornost PRIME redakcijako thaj ni mothon nužno gindipe e donatorengo.